Deli:

     

TISK JE ŽIV IN BRCA Z VSO MOČJO

Dr. Samir Husni, ustanovitelj in direktor Magazine Innovation Centra, je človek, ki s tiskom živi že vse od otroštva. Njegovo izjemno znanje o revijah in verjetno največja domača knjižnica revij na svetu več kot upravičujeta njegovo drugo ime – Mr. Magazine™. Tudi tokrat je beseda tekla o tisku: o njegovi vlogi, vrednosti, izzivih in odnosu do digitalnega.

Pred leti smo imeli priložnost, da vašo strast do tiska začutimo tudi na POMP Forumu. Bi lahko rekli, da je tisk vaša velika ljubezen?

Nedvomno. V tiskane revije sem se zaljubil že med svojim otroštvom v Libanonu. Moja ljubezen se je začela v trenutku, ko sem v roke prijel svoj prvi izvod Supermana. Lahko bi rekel, da so se takrat moj um, telo in duša združili s tiskom. Morda se sliši malce neverjetno, ampak ta trenutek je izoblikoval mojo karierno pot, po kateri hodim že več kot 30 let. Vse, kar prinaša tisk, me očara, od njegovih lastnosti, ki jih lahko občutim, na primer otip in vonj, do vseh informacij in zabave, ki jih prinaša.

Je ravno ljubezen do tiska tista, ki vam je prinesla naziv Mr. Magazine™?

Pravzaprav mi je ta vzdevek pred leti nadel eden izmed mojih študentov. Moje ime mu preprosto ni šlo z jezika, zato me je začel klicati kar Mister Magazine. Ob koncu šolskega leta mi je poklonil tablico z imenom, na kateri je pisalo Samir A. Husni, Mister Magazine. Leta 1991 je New York Times poleg članka o mojem delu objavil tudi mojo fotografijo, ki je bila posneta za mizo, na kateri je stala tablica z imenom. Po objavi fotografije me je vedno več ljudi nagovarjalo s tem imenom. Ko je prišlo obdobje vzpona svetovnega spleta, sem se odločil, da blagovno znamko skupaj s spletno stranjo mrmagazine.com tudi registriram.

V vaši večdesetletni karieri ste bili priča številnim izzivom. Kateri so najbolj zaznamovali tisk?

Ustvarjalci tiskanih medijev smo se z velikimi izzivi, zaradi katerih smo morali pobrskati globlje ter postati močnejši, ustvarjalnejši in bolj inovativni, spoprijemali v bližnji preteklosti. Z nenadno eksplozijo interneta in vsega digitalnega je za tisk prišlo najnevarnejše obdobje do sedaj. Priča smo bili nasprotnikom, ki so vsakogar, ki jih je bil pripravljen poslušati, opozarjali, da je tisk mrtev ali da umira, in digitalnim ekstremistom, ki so prisegali, da bosta piksel in miška uničila vse, kar je povezano s črnilom in papirjem. Pogovori in ugibanja o pričakovani življenjski dobi tiska so močno zaznamovali 21. stoletje. Bilo je težko, ampak mislim, da je svet medijev končno dojel, da se tisk ne poslavlja. Kljub temu da je digital dobil svoj stalni prostor v svetu medijev, to še ne pomeni, da se mora tisk umakniti. Oboje ima svoje mesto in lahko odlično deluje z roko v roki.

Omenili ste eksplozijo interneta in vsega digitalnega. Kako je ta vplivala na tisk?

Pravzaprav mislim, da je digital začel ljudi vračati nazaj k tisku. Začutili so namreč, da imata črnilo in papir svojo otipljivo vrednost. V današnjem svetu smo na naših telefonih, tablicah in računalnikih nenehno bombardirani s številnimi obvestili. Edini prostor, kjer lahko resnično v miru uživamo, je, ko se zatopimo v tiskane revije. Te so namreč naš pobeg od nenehnih motenj in zvokov digitalne dobe. Torej je v resnici digital tisti, ki je tisku pomagal k vrnitvi njegovih bralcev. Pokazal jim je, kako močno v resnici cenijo vrednost črnila in papirja v svojem življenju.

Kakšna pa je po vašem mnenju vrednost tiska danes?

Danes mora biti tisk veliko več kot le vsebina, postavljena na stran v časopisu ali reviji. Živimo v digitalnem svetu, zato moramo tudi v tisku bralcu ponuditi izkušnjo. Ni dovolj, da pripovedujemo zgodbo, ampak jo moramo tudi prikazati in jo narediti tako privlačno, da jo bodo bralci na svojih policah in mizah obdržali še dolgo po njenem izidu. To sta vrednost in vloga današnjega tiska: ta – recimo temu tako – zbirateljski dejavnik, ki daje bralcu najboljšo izkušnjo, in hkrati brezčasnost tiska, ki bralcu ponuja dodano vrednost tudi v prihodnosti. Tiskani mediji bodo namreč na naših policah ostali še veliko časa po tem, ko bo kibernetski prostor nekatere informacije in vsebine že zdavnaj posrkal vase.

Nekaj prednosti, ki jih ima tisk pred digitalom, ste že omenili. Lahko naštejete še kakšno?

Koliko prostora imate? O tem bi lahko napisal nekaj poglavij. Ampak ker za to verjetno ni prostora, bom izbor poskušal zožiti na le nekaj razlogov, zaradi katerih mi je tisk tudi toliko pri srcu.

Omenil sem že zbirateljsko vrednost tiska in njegovo otipljivost – možnost, da se ga dotakneš in ga povohaš. Potem je tu še njegova moč. Samo pomislite, ali je katera izmed naslovnic vaše najljubše revije pred kratkim v vas vzbudila prav posebne občutke. Verjamem, da jih je.

Tisk je zagotovo najboljši tudi takrat, ko govorimo o pomnjenju tega, kar preberemo. Ne gre samo za moje mnenje, ampak o tem pričajo tudi študije mojih kolegov.

Tisk je zanesljiv. Vaši reviji se ne more nikoli izprazniti baterija, vašemu tabličnemu računalniku pa se lahko.

Tisk je očarljiv. Ko v nabiralnik vsake toliko časa prejmeš novo številko revije, je kot vrnitev dolgo izgubljenega prijatelja. Ljudje radi dobivamo stvari po pošti.

Naj kot zadnji razlog, ki priča o moči tiska, navedem še primer. Strip Superman iz leta 1938 so pred kratkim na dražbi v Dallasu prodali za 956.000 dolarjev. Originalna cena je bila 10 centov. Če bi šlo za digitalno revijo, bi bila njena vrednost enaka nič. Moram po tem dodati še kaj o prednosti tiska?

Morda dodajte samo še sporočilo vsem, ki tisku pripisujejo nič kaj svetlo prihodnost.

Dragi ljudje, ne ubijte svojega najstarejšega otroka samo zato, ker ste dobili novega. Nobeden izmed novih množičnih medijev ni nikoli ubil starejšega medija. Rekel bi, da televizija ni ubila radia in internet ni uničil tiska. Ta je še vedno zelo živ in močno brca. Samo poglejte svojo najbližjo knjigarno ali trafiko ter na stotine novih in različnih naslovov, ki čakajo na vas. Prijetno branje revij vam želim!

Deli: