Deli:

     

Nenad Senić: »Pri delu sem previden in natančen. Kot pri smučanju.«

Nenada Senića, uredniškega direktorja v agenciji PM, poslovni mediji, letos na POMP Forumu ne bo. No, vsaj v vlogi predavatelja, kot smo ga sicer vajeni, ne. Morda pa nas letos preseneti s kakšno drugo vlogo. Ne glede na to, pa bo konferenco budno spremljal med občinstvom, prav tako budno, kot spremlja vsak korak njenega nastajanja. V kratkem pogovoru je z nami delil nekaj prigod s svoje karierne poti in nam zaupal, da bo delček svojih izkušenj novembra predstavil tudi na prav posebni delavnici o vsebinskem marketingu, ki se je bodo lahko udeležili vsi letošnji tekmovalci za nagrade POMP. Šušlja se, da se bo kakšno mesto našlo tudi za druge.

Kdaj si začutil veselje in strast do ustvarjanja medijev?

Že v osnovni šoli, ko sem urejal šolski časopis, kasneje pa sem se preizkusil še na šolskem radiu. Bil sem pač edini, ki ga je znal prižgati in uporabljati. Radio je bil v času osnovne in srednje šole moja sanjska služba, ki sem jo kasneje imel tudi priložnost preizkusiti. Med študijem sem bil nato odločen, da postanem dopisnik z Bližnjega vzhoda. No, potem pa sem začel delati pri reviji Stop, ki sem jo že kot mulec kupoval in prebiral vsak teden, in to na skrivaj. To so bili moji začetki v svetu novinarstva.

Kaj iz obdobja novinarskih začetkov pa ti je najbolj ostalo v spominu?

Iz osnovne šole se dobro spomnim intervjuja, ki sem ga naredil s čistilko, iz srednje pa vseh terenskih javljanj za Sobotno ragljo. Med študentskim delom pri Stopu pa je bila zagotovo ena zanimivejših izkušenj obisk Oprah Winfrey. Kanal A je takrat predvajal Oprah Show in v okviru posebne nagradne igre so na snemanje oddaje v Ameriko popeljali tudi dva nagrajenca. Ker sem bil ravno takrat tudi sam na poti v Ameriko, sem si rekel, zakaj ne bi poskusil in šel zraven. In sem. Obiskali smo snemanje oddaje, kjer sem z Oprah opravil tudi kratek pogovor, se poigral z njenima kužkoma. Za nagrado sem dobil kar štiri strani v Stopu in naslovnico. Kar lep dosežek za študenta.

In kdaj je v tvoje življenje vstopil vsebinski marketing?

Aprila 2009. Dal sem odpoved v takratni službi in se prijavil na zavod za zaposlovanje v prepričanju, da bom končno imel teden ali dva popolnoma zase in da ne bom počel prav nič. A ni bilo tako. Že dva ali tri dni po prijavi na zavod sem prejel klic Anje Garbajs, da imajo v Poslovnih medijih delo zame – urejanje revije Glas gospodarstva. Ne vem, če sem takrat čisto zares vedel, v kaj se spuščam, in prva številka zagotovo ni nekaj, na kar bi bil danes ponosen. Sem pa takrat počasi začel spoznavati delo na področju vsebinskega marketinga.

Ob prvih korakih v svetu vsebinskega marketinga torej nisi bil prepričan, če je to res to. Kdaj pa je prišel tisti trenutek, ko te je povsem potegnilo vanj?

V bistvu sploh nisem vedel, da se grem vsebinski marketing. Verjetno je bil to večer, ko sem imel v Ljubljani ob robu prvega POMP Foruma priložnost spoznati Joeja Pulizzija. Bili smo na večerji in usoda je tako hotela, da je sedel zraven mene. Tako sva se ves večer pogovarjala in nekako sem se navzel tega navdušenja, ki se me drži še danes.

Kdor dela, greši, pravijo. Katera je bila največja napaka v tvoji karieri?

Jaz ne delam napak (smeh). Šalim se. Se pa res ni zgodilo nič usodnega, kar bi mi v tem trenutku padlo na pamet. Moje delo je precej podobno mojemu učenju smučanja. Med učenjem sem bil zelo previden in nisem – drugače kot drugi – niti enkrat padel. Ko pa se je bilo treba spustiti v dolino, sem začel paničariti, verjetno zato, ker do takrat še nisem izkusil padca in sem se ga zato veliko bolj bal. Podobno je pri mojem delu. Sem previden in natančen kot pri učenju smučanja.

Zagotovo pa so bile odločitve, na katere danes ne gledaš enako kot pred leti, kajne?

Res je. Če pobrskam po spominu, sta to zagotovo dve naslovnici revije, ki sem jo urejal. Že takrat sem slutil, da nista najboljša izbira, danes pa se lahko ob pogledu nanju le primem za glavo. Takrat od naročnika nismo dobili nobenih materialov, zato smo tudi za naslovnico uporabili fotografijo s Shutterstocka. Danes sem prepričan, da taka naslovnica ne deluje, zato pri naročnikih vedno vztrajam, naj vendarle investirajo tudi v svoj lastni vizualni material. Tako se nam ne bo zgodilo podobno kot pred leti pri neki drugi reviji, ko je bila na naslovnici fotografija, ki je bila prav na dan izida revije objavljena tudi v nekem drugem časopisu s fotošopiranim jogurtom.

Če bi lahko delal vsebinski marketing za katero koli podjetje na svetu, katero bi to bilo?

Koliko jih lahko naštejem? Eno so zagotovo Žale. To bi bil izziv. Delal bi še za gledališča. Sicer imam ogledanih kar nekaj organizacij, a jih javno raje ne razkrijem. Če pa pogledam še malce čez meje Slovenije, pa je to zagotovo Visa. Prav tako zabavno pa bi bilo verjetno tudi delo za Eurocrem, blagovno znamko podjetja Swisslion-Takovo. Samo en je pač evrokrem.

Katere tri knjige bi priporočil ljubiteljem vsebinskega marketinga?

Najpomembnejša, a morda kar malo zapostavljena je zagotovo knjiga Joeja Pulizzija in Roberta Rosa Managing Content Marketing: The Real-World Guide for Creating Passionate Subscribers to Your Brand. Druga je Marketing the Moon: The Selling of the Apollo Lunar Program, ki jo je napisal David Meerman Scott. Gre za knjigo, ki opisuje, kako je NASA uporabljala vsebinski marketing, da je ameriško javnost prepričala, da je vlaganje v raziskovanje vesolja smiselno. Tretja pa je UnMarketing avtorja Scotta Strattena, ki izpostavlja, da je vsako dejanje podjetja že marketing, tudi tisti trenutek, ko na primer stranka vstopi v podjetje in se oglasi v recepciji. Marketing ni samo stvar oddelka za marketing, ampak čisto vsakega posameznika, ki je del podjetja, in čisto vsake aktivnosti, ki jo podjetje počne.

Za konec se vrnimo še k POMP Forumu, ki ga boš letos spremljal iz občinstva. Katerega predavatelja najtežje pričakuješ?

Prav vse, a če moram koga izpostaviti, je med prvimi Doug Kessler*. Slišal sem ga že kar nekajkrat, a mu vedno znova z veseljem prisluhnem. Prav tako fascinantna sta Marin Majica*, ki navdušuje s svojim inteligentnim pristopom ter Helen Renshaw* s svojim projektom Weight Watchers in istoimensko revijo.

 

Nenada lahko spremljate tudi na družbenih omrežjih:

Facebook

Twitter

Instagram

LinkedIn

 

 *Vse predavatelje najdete tukaj

Deli: