Deli:

     

ČUDNA REČ, KI SE ZGODI V MOŽGANIH, KO SLIŠITE DOBRO ZGODBO

Se vam je že zgodilo, da ste se med branjem zgodbe popolnoma vživeli vanjo? Vaša domišljija se je izgubila v prizoru iz knjige, okolica pa je zbledela v ozadje vaše zavesti. Ta pojav Jonathan Gottschall v svoji knjigi The Storytelling Animal poimenuje »čarovnija zgodbe«.

Človeška bitja smo sprogramirana tako, da obožujemo dobre zgodbe. Ko na primer gledate film ali berete knjigo, se nenadoma vrnete v resničnost zaradi hrupa v sobi ali zvonjenja telefona. Ste se ob tem zavedali, da ste izgubili zavest o svoji okolici? Ste opazili, kdaj se je meja med realnostjo in svetom v vaših možganih začela brisati? Ta proces je nekakšen mehanizem preživetja, ki nam pomaga izboljšati shranjevanje informacij v našem spominu.

Ko informacije izhajajo iz zgodbe in ne le iz preprostih dejstev, se zgodi nekaj zanimivega. Vklopi se večji del naših možganov. Zakaj? Ko slišimo zgodbo, se nevronska aktivnost petkrat poveča. Znanstveni pregovor pravi: »Nevroni, ki žarijo hkrati, se povežejo.« Več ko je povezav, več imamo možnosti, da si možgani zapomnijo situacijo, ki se je zgodila. Če poslušamo zgodbo, si predstavljamo njene okoliščine, razmišljamo o počutju vpletenih oseb, posledicah dogajanja ... Ker je to kompleksen proces, je aktiviran večji del možganov.

Zgodbe porajajo empatijo

Rezultati eksperimenta, izvedenega v kinodvorani ob ogledu filma James Bond, so pokazali, da možgani sintetizirajo nevrokemikalijo, imenovano oksitocin. Le-ta nam pošlje signale, ki vzpodbujajo skrb oziroma sočutje. Ko je James Bond v nevarnosti, se naš srčni utrip pospeši. Bo preživel? To nam omogoča občutenje empatije. Bolj ko je zgodba napeta in bolj ko nas skrbi, večje so količine oksitocina. To pomeni, da nas na psihološki ravni res skrbi za Bonda.

Zgodbe povezujejo

Ko slišite zgodbo, se z osebo, ki vam jo je povedala, poistovetite, odnos postane trdnejši. Kako pride do tega? Ponovno je tu oksitocin. Pripovedovanje zgodb naj bi po raziskavah spodbujalo empatijo, sočutje, toleranco in spoštovanje do drugačnih.

Evolucijski biologi pravijo, da so človeški možgani razvili sposobnost za pripovedovanje zgodb. To dokazujemo na dnevni ravni – situacije si predstavljamo skozi zgodbe, tudi sanjamo zgodbe. Ta sposobnost se pojavi približno istočasno kot sposobnost govora. Pripovedovanje zgodbe je bistveni del razvoja in trajnosti jezika.
 

Uporabite moč pripovedovanja tudi v svojih kampanjah

Pametna podjetja danes razumejo potrebo po uporabi zgodbe, saj se na ta način lažje povežejo z ljudmi. Ko boste naslednjič pripravljali kampanjo, poskušajte vanjo vključiti pripovedovanje. Presenečeni boste, koliko ljudi bo prisluhnilo vašim zgodbam.

Več si lahko preberete na povezavi: https://bit.ly/2DzcIm6

Deli: